Sanacija poševne strehe

Zgradbe porabijo 40% celotne porabljene energije v EU, od tega 70% za ogrevanje. Več kot 60% zgradb nima primerne izolacije zunanjega ovoja, zato so zelo energetsko potratne. Velika poraba energije za ogrevanje gre predvsem na račun starejših stanovanjskih stavb, grajenih po takrat veljavnih, milejših standardih za toplotno zaščito stavb. S sanacijo toplotne izolacije ovoja take stavbe lahko znatno zmanjšamo stroške ogrevanja. Najlaše izvedljiv in najbolj ekonomsko upravičen ukrep je izboljšanje izolacije strehe oz sanacija starejše strehe. Ob nenehni rasti cen energentov za ogrevanje je to dobra dolgoročna investicija, ki se povrne že v nekaj letih.

Sanacijo obstoječe starejše poševne strehe opravimo na dva načina:

• z notranje strani in pri tem obstoječo kritino in sekundarno kritino pustimo pri miru,
• z zunanje strani, ko odstranimo kritino (po potrebi jo zamenjamo) in sekundarno kritino, in položimo nove materiale.

Sanacija obstoječe strehe – poseg z notranje strani

1. Sanacija strehe z obstoječo bituminizirano strešno lepenko
Predpostavljamo da je kot sekundarna kritina uporabljena bituminizirana strešna lepenka (slika 1, poz. 9), ki je parozaporen sloj. Zaradi njene neprepusnosti posledično lahko prihaja do kondenzacije pare znotraj strešne sestave. Med deskami, na katerih je nameščena strešna lepenka ter med izolacijo moramo izvesti prezračevalni kanal (poz.6) tako, da med špirovci (poz. 7) napnemo paroprepustno folijo (poz. 5) z odmikom vsaj 4-5 cm od lesenega opaža (večja višina bolj učinkovito preprečuje pregrevanje). Zračni sloj mora imeti ustrezno izvedbo zajema zraka v kapu in izpusta v slemenu. Strešna lepenka mora biti v slemenu prekinjena, v kapu pa je na fasadi potrebno narediti odprtino, ki sejo zaščiti z mrežico.

Toplotna izolacija iz steklene volne URŠA SF 35, URŠA SF 38 ali URŠA DF 40 se nato namesti med špirovci (poz. 4), dodatno pa se namesti še sloj pod špirovci (poz. 3), ki mora biti ustrezno debelejši zaradi zmanjšane debeline izolacije med špirovci (prostor za prezračevalni kanal). Zaradi omejitve s prostorom priporočamo uporabo URŠA SF 35, saj ta izdelek ima najboljše izolacijske lastnosti.

2. Sanacija strehe brez prezračevalnega kanala in sekundarne kritine
V tem primeru je najbolj optimalna rešitev namestitev paroprepustne folije, s katero se ovije špirovce. Z letvijo ustvarimo trikotni prezračevalni kanal med strešno kritino in paroprepustno folijo (Slika 2, poziciji 6 in 7). Izolacija URŠA SF 35, URŠA SF 38 ali URŠA DF 40 se namesti med špirovce in dodatno še sloj pod špirovci. Zaradi omejitve s prostorom priporočamo uporabo URŠA SF 35, saj ima najboljše izolacijske lastnosti. Med notranjo oblogo in izolacijo se namesti parno oviro ali parno zaporo.

Pogoste napake

Pri izvedbi streh v preteklosti, so se uporabljali za današnje čase neprimerni materiali, ali pa je bila sama izvedba strehe nepravilna. Zaradi teh nepravilnosti se pojavljajo motnje in nevšečnosti, ki slabo vplivajo na konstrukcijo, na toplotno izolacijo in nazadnje na počutje prebivalcev stavbe.

Naštejmo nekaj značilnih napak:

Odsotnost prezračevalnega kanala – KONDENZACIJA
Pod kritino je nameščena strešna lepenka. Z izolacijo zapolnimo ves prostor do lepenke, brez izvedbe prezračevalnega kanala. V takem primeru se bo v hladnejših dneh pod lepenko nabiral kondenz. Posledice so gnitje lesa, zmanjšana toplotna izolativnost ter možnost zamakanja v podstrešne prostore, v poletnih dneh pa bo prihajalo do pregrevanja podstrešnih prostorov

Izvedba brez dodatne toplotne izolacije s spodnje strani špirovcev
V tem primeru realna toplotna izolativnost strešne sestave ni enaka izolativnosti na mestu izolacije. Neizolirani špirovci predstavljajo toplotni most s približno 4 krat slabšo toplotno izolativnostjo. Temu se uspešno izognemo z namestitvijo vsaj 10 cm debelega sloja izolacije pod špirovci.

Poškodovanje parne ovire ali parne zapore – KONDENZACIJA
Ob namestitvi elektro inštalacij pride do poškodb parne zapore oz. parne ovire. Na mestih kjer so preboji, bo prihajalo do prevelikega prehajanja vlažnega zraka proti zunanjim slojem. Posledica tega je kondenzacija pod paroprepustno folijo ali pod strešno kritino. V izogib temu morajo biti vsi vzdolžni spoji, preboji in priključki na zidove izvedeni tesno s preklopi in morajo biti zalepljeni.

Priporočilo

Sanacije se kljub večji količini dela in stroškov raje lotite z zunanje strani strehe. Takšna izvedba bo kvalitetnejša, saj omogoča, da staro parozaporno strešno lepenko nadomestite z ustrezno paroprepustno folijo. Na ustrezen način lahko izvedete prezračevalni kanal, ki bo zadostne višine in neposredno pod strešno kritino. Tako bo učinkovito preprečeval poletno pregrevanje. Dodaten sloj izolacije (med letvami nad špirovci) namestite z zunanje strani, ni omejitev za debelino izolacijskega sloja. Pri posegu z notranje stran je namreč lahko ohranjanje svetle višine mansarde omejitev za debelino izolacije pod špirovci.