Izolacije

Streha ima pri kakovosti bivanja zelo pomembno vlogo, saj varuje stavbo pred zunanjimi vplivi, kot so sneg, dež, mraz in vročina.

prostor, ki je neposredno pod neustrezno izvedeno streho, je močno izpostavljen omenjenim zunanjim dejavnikom, kar pomeni, da je prostor pozimi hladen, poleti pa pregret. Tem nevšečnostim se izognemo s kakovostno izvedbo strehe, pri čemer ima pomembno vlogo ustrezna toplotna izolacija. Vse višje cene energentov so nedvomno razlog za razmislek o energijsko učinkoviti sanaciji strehe. Tako pomembno zmanjšamo toplotne izgube stavbe skozi streho ter seveda tudi znižamo stroške ogrevanja. Smiselno je vgraditi zadostno debelino toplotne izolacije (25-30 cm), saj je to dolgoročna investicija, ki se povrne že v nekaj letih.

Strešne izolacije

toplotnoizolacijski_materiali.pdf

Obnove strehe se uspešno lotimo tudi brez posegov od znotraj. Za povečanje in saniranje slojev toplotne izolacije se po navadi odločamo hkrati z menjavo strešne kritine.

Prerezi streh

posevna_streha.zip (.dwg datoteke)

Sanacije se lotimo se lotimo po naslednjem postopku

Odstranimo strešno kritino in strešne letve.
Odstranimo morebitno sekundarno kritino, ki je pri starejših zgradbah po navadi bituminizirana strešna lepenka, ki je parozaporen sloj in je zato neustrezna. Po sanaciji jo nadomestimo s paroprepustno folijo. Če smo v bivalnih prostorih občutili ohlajevanje zraka ali prepih ob hladnih vetrovnih dneh, je obstoječa parna zapora gotovo poškodovana ali pa na stikih ni prelepljena.
Če je ne bomo sanirali z notranje strani z lepljenjem, lahko to storimo po naslednjem postopku z zunanje strani: čez obstoječe sloje položimo parno oviro, ki bo skupaj z obstoječo poškodovano parno zaporo ter finalno notranjo oblogo upočasnila prehod vodne pare v novo izolacijo in omejila čezmeren pretok zraka skozi sloje v strehi. Novo parno oviro (pozicija 2 na sliki) tesno pritrdimo ob škarnike z bočnimi letvami.
Odstranimo dotrajano staro izolacijo in med škarnike položimo prvi sloj izolacije URSA SF 35, SF 38 ali DF 40.
Ustrezno debelino toplotne izolacije dosežemo tako, da na škarnike z zgornje strani prečno namestimo letve, med katere položimo dodatni sloj toplotne izolacije URSA SF 35, SF 38 ali DF 40 (pozicija 3 na sliki). Priporočamo uporabo izolacije URSA SF35, saj ima najboljše izolacijske lastnosti in zato zadostuje relativno manjša debelina. Višina letev naj bo tolikšna, da zagotovimo prostor za drugi sloj izolacije (skupno debelino izolacije narekuje Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah). Priporočena skupna debelina izolacije je 25-30 cm.
Čez zgornji sloj izolacije namestimo paroprepustno folijo (pozicija 4 na sliki), ki ima vlogo sekundarne kritine, in jo po stikih prelepimo s paroprepustnim lepilnim trakom.
Namestimo vzdolžne letve višine vsaj 5 cm. Nanje prečno pritrdimo letve, ki rabijo namestitvi strešne kritine (pozicija 5 na sliki). Tako ustvarimo zračni kanal, ki preprečuje kondenzacijo vlage pod kritino, hkrati pa tudi pregrevanje podstrešnih prostorov v poletni vročini. Pri daljših strešinah priporočamo zračni kanal višine 8 cm.

Prikaz sanacije poševne strehe z zunanje strani

Izolacija Ursa

notranja obloga
parna ovira/zapora
steklena volna URSA
paroprepustna folija
vzdolžne letve (za zračni kanal)
prečne letve
kritina

Dobra izolacija mansarde je ekonomična odločitev

ZARADI VISOKIH CEN NOVOGRADENJ JE PRI REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA DOBRODOŠLA IN EKONOMIČNA REŠITEV PREUREDITEV NEIZKORIŠČENEGA PODSTREŠJA V MANSARDNO STANOVANJE.

Vgradnja toplotne izolacije

Pri tovrstnem posegu je za bivalno udobje ključnega pomena ustrezna toplotna zaščita mansardnega stanovanja. Dobro izolirana streha namreč preprečuje tako prevelike izgube toplote pozimi kot tudi pretirano pregrevanje mansarde v poletni vročini.
V večini primerov gre za preurejanje nebivalnih podstrešij v starejših stavbah, ki imajo neizolirano oz. nezadostno toplotno izolirano streho. Upoštevajoč dejstvi, da se skozi streho izgubi približno četrtina celotne toplotne energije za ogrevanje stavbe ter nenehne rasti cen energentov za ogrevanje je jasno, da je investicija v toplotno izolacijo zelo ekonomična odločitev.

Vgradnja toplotne izolacije v spuščeni strop mansarde

V primeru bivalnega podstrešja – mansarde se pogosto odločimo za spuščeni strop, s čimer zapremo prostor pod slemenom strehe in tako zmanjšamo prostor, ki ga ogrevamo. Vgradnje toplotne izolacije v spuščeni strop se lotimo na sledeč način:

Na primerno višino najprej postavimo kovinsko konstrukcijo za gips-kartonske plošče (Slika 1). Med vešala nato postavimo prvi sloj izolacije (Slika 2. URSA SF 35, URSA SF 38 ali URSA DF 40 (enaka kombinacija kot v poševni strehi). Zelo pomembno je da izolacijo položimo čimbolj na tesno, da so stiki med ploščami neopazni. Na ta način se izignemo uhajanju toplote oziroma nastanku toplotnih mostov.
Nato namestimo še drugi sloj izolacije tako, daje skupna debelina izolacije enaka kot pri poševni strehi, med 25 in 30 cm (Slika 3). Izolacijske plošče položimo z zamikom glede na spodnji sloj, tako da prekrijemo stike med ploščami spodnjega sloja.
Na kovinsko konstrukcijo z dvostranskim lepilnim trakom prilepimo parno oviro (Slika 4). Vse spoje, preboje in priključke na konstrukcijo moramo temeljito zalepiti.
Spuščeni strop zaključimo z mavčno-kartonsko ploščo.

Vgradnja toplotne izolacije v strop proti neogrevanemu podstrešju

V primeru nebivalnega podstrešja pod neizolirano streho (t.i. hladno podstrešje) moramo izolirati strop proti neogrevanem podstrešju. To storimo tako, da najprej na nosilno konstrukcijo položimo parno zaporo (PE folijo), nato med lesene distančnike položimo prvi sloj izolacije (Slika 5). Pravokotno na prvi sloj, med lesene distančnike, ki so pravokotni na spodnje, položimo še dodaten sloj izolacije (Slika 6). Tako zagotovimo zadostno skupno debelino izolacije, ki naj bo med 15 in 20 cm (preračun s programom CF 3). Primerna je uporaba izolacije URSA SF 35, URSA SF 38, URSA DF 40 ali URSA ELF. Na koncu lahko čez izolacijo na lesene distančnike položimo deske, tako da dobimo pohodno podstrešje.