Glavno pravilo je preprosto: najprej parcela, potem hiša. Ko so jasni namenska raba, prostorski pogoji, omejitve in komunalna opremljenost, je načrtovanje veliko lažje, hitrejše in varnejše. Tako se izognete napačnim pričakovanjem, dodatnim stroškom in zamudam ter že od začetka gradite na realnih in preverjenih informacijah.

Veliko ljudi najprej začne razmišljati o velikosti hiše, razporeditvi prostorov, videzu fasade ali ceni. V praksi pa je najpomembnejši prvi korak nekaj drugega: preveriti, kaj je na izbranem zemljišču sploh dovoljeno graditi. Šele ko so pogoji parcele jasni, se lahko zares začnemo pogovarjati o primerni hiši, tlorisu in izvedbi. To je tudi bistvo lokacijske informacije, ki investitorja seznani s pravili urejanja prostora in drugimi relevantnimi podatki za gradnjo.

Prva stvar, ki jo je treba preveriti na občini, je namenska raba zemljišča. Ni vsaka parcela primerna za gradnjo stanovanjske hiše. Namenska raba je določena z občinskimi prostorskimi akti, če to ni urejeno, lahko projekt obstane že na začetku. E-Uprava izrecno navaja, da lokacijska informacija pove, kakšna je namenska raba zemljišča, ta pa je določena s prostorskimi akti.

Naslednji korak so prostorski pogoji gradnje. Tudi če je gradnja dovoljena, to še ne pomeni, da lahko na parceli postavite katerokoli hišo. Občinski prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje, kot so velikost objekta, višina, etažnost, odmiki od parcelne meje, oblika strehe in drugi pogoji za umestitev objekta v prostor. To pomeni, da mora biti izbrana hiša prilagojena pravilom konkretne občine in konkretne parcele.

Lokacijska informacija ne vsebuje le podatkov o namenski rabi, ampak opozori tudi na javnopravne režime, ki lahko vplivajo na gradnjo.

Pomemben del odločitve je tudi komunalna opremljenost parcele. Investitor mora preveriti, kako je z dostopom do vode, elektrike, odvajanja odpadnih voda in drugih priključkov. S tem je povezan tudi komunalni prispevek, ki je po podatkih Prostorskega informacijskega sistema obvezna dajatev občini zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne opreme. Ta strošek lahko pomembno vpliva na celotno investicijo, zato ga je smiselno preveriti dovolj zgodaj.

Prav tako ne gre spregledati dostopa do parcele. Tudi če je parcela zazidljiva, mora imeti urejen dostop, ki omogoča normalno uporabo objekta in izvedbo gradnje. Če dostop ni ustrezno urejen, lahko to pomeni dodatne postopke, stroške ali prilagoditve projekta.

Najbolj uporaben prvi dokument za investitorja je zato prav lokacijska informacija za namen gradnje. Ta dokument na enem mestu zbere ključne podatke o zemljišču in je odlično izhodišče za prvi pogovor o tem, ali je na izbrani parceli mogoče postaviti želeno hišo. E-Uprava navaja tudi, da ima lokacijska informacija naravo potrdila iz uradne evidence in da se izda proti plačilu upravne takse.