Zgradbe porabijo 40% celotne porabljene energije v EU, od tega 70% za ogrevanje. Ve\u010d kot 60% zgradb nima primerne izolacije zunanjega ovoja, zato so zelo energetsko potratne. Velika poraba energije za ogrevanje gre predvsem na ra\u010dun starej\u0161ih stanovanjskih stavb, grajenih po takrat veljavnih, milej\u0161ih standardih za toplotno za\u0161\u010dito stavb. S sanacijo toplotne izolacije ovoja take stavbe lahko znatno zmanj\u0161amo stro\u0161ke ogrevanja. Najla\u0161e izvedljiv in najbolj ekonomsko upravi\u010den ukrep je izbolj\u0161anje izolacije strehe oz sanacija starej\u0161e strehe. Ob nenehni rasti cen energentov za ogrevanje je to dobra dolgoro\u010dna investicija, ki se povrne \u017ee v nekaj letih.<\/p>\n
1. Sanacija strehe z obstoje\u010do bituminizirano stre\u0161no lepenko<\/strong> Toplotna izolacija iz steklene volne UR\u0160A SF 35, UR\u0160A SF 38 ali UR\u0160A DF 40 se nato namesti med \u0161pirovci (poz. 4), dodatno pa se namesti \u0161e sloj pod \u0161pirovci (poz. 3), ki mora biti ustrezno debelej\u0161i zaradi zmanj\u0161ane debeline izolacije med \u0161pirovci (prostor za prezra\u010devalni kanal). Zaradi omejitve s prostorom priporo\u010damo uporabo UR\u0160A SF 35, saj ta izdelek ima najbolj\u0161e izolacijske lastnosti.<\/p>\n 2. Sanacija strehe brez prezra\u010devalnega kanala in sekundarne kritine<\/strong> Pri izvedbi streh v preteklosti, so se uporabljali za dana\u0161nje \u010dase neprimerni materiali, ali pa je bila sama izvedba strehe nepravilna. Zaradi teh nepravilnosti se pojavljajo motnje in nev\u0161e\u010dnosti, ki slabo vplivajo na konstrukcijo, na toplotno izolacijo in nazadnje na po\u010dutje prebivalcev stavbe.<\/p>\n Odsotnost prezra\u010devalnega kanala – KONDENZACIJA<\/strong> Izvedba brez dodatne toplotne izolacije s spodnje strani \u0161pirovcev<\/strong> Po\u0161kodovanje parne ovire ali parne zapore – KONDENZACIJA<\/strong> Sanacije se kljub ve\u010dji koli\u010dini dela in stro\u0161kov raje lotite z zunanje strani strehe. Tak\u0161na izvedba bo kvalitetnej\u0161a, saj omogo\u010da, da staro parozaporno stre\u0161no lepenko nadomestite z ustrezno paroprepustno folijo. Na ustrezen na\u010din lahko izvedete prezra\u010devalni kanal, ki bo zadostne vi\u0161ine in neposredno pod stre\u0161no kritino. Tako bo u\u010dinkovito prepre\u010deval poletno pregrevanje. Dodaten sloj izolacije (med letvami nad \u0161pirovci) namestite z zunanje strani, ni omejitev za debelino izolacijskega sloja. Pri posegu z notranje stran je namre\u010d lahko ohranjanje svetle vi\u0161ine mansarde omejitev za debelino izolacije pod \u0161pirovci.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zgradbe porabijo 40% celotne porabljene energije v EU, od tega 70% za ogrevanje. Ve\u010d kot 60% zgradb nima primerne izolacije zunanjega ovoja, zato so zelo energetsko potratne. Velika poraba energije za ogrevanje gre predvsem na ra\u010dun starej\u0161ih stanovanjskih stavb, grajenih po takrat veljavnih, milej\u0161ih standardih za toplotno za\u0161\u010dito stavb. S sanacijo toplotne izolacije ovoja take […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-425","page","type-page","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\n
\nPredpostavljamo da je kot sekundarna kritina uporabljena bituminizirana stre\u0161na lepenka (slika 1, poz. 9), ki je parozaporen sloj. Zaradi njene neprepusnosti posledi\u010dno lahko prihaja do kondenzacije pare znotraj stre\u0161ne sestave. Med deskami, na katerih je name\u0161\u010dena stre\u0161na lepenka ter med izolacijo moramo izvesti prezra\u010devalni kanal (poz.6) tako, da med \u0161pirovci (poz. 7) napnemo paroprepustno folijo (poz. 5) z odmikom vsaj 4-5 cm od lesenega opa\u017ea (ve\u010dja vi\u0161ina bolj u\u010dinkovito prepre\u010duje pregrevanje). Zra\u010dni sloj mora imeti ustrezno izvedbo zajema zraka v kapu in izpusta v slemenu. Stre\u0161na lepenka mora biti v slemenu prekinjena, v kapu pa je na fasadi potrebno narediti odprtino, ki sejo za\u0161\u010diti z mre\u017eico. <\/p>\n
\nV tem primeru je najbolj optimalna re\u0161itev namestitev paroprepustne folije, s katero se ovije \u0161pirovce. Z letvijo ustvarimo trikotni prezra\u010devalni kanal med stre\u0161no kritino in paroprepustno folijo (Slika 2, poziciji 6 in 7). Izolacija UR\u0160A SF 35, UR\u0160A SF 38 ali UR\u0160A DF 40 se namesti med \u0161pirovce in dodatno \u0161e sloj pod \u0161pirovci. Zaradi omejitve s prostorom priporo\u010damo uporabo UR\u0160A SF 35, saj ima najbolj\u0161e izolacijske lastnosti. Med notranjo oblogo in izolacijo se namesti parno oviro ali parno zaporo.<\/p>\nPogoste napake<\/h4>\n
Na\u0161tejmo nekaj zna\u010dilnih napak:<\/h4>\n
\nPod kritino je name\u0161\u010dena stre\u0161na lepenka. Z izolacijo zapolnimo ves prostor do lepenke, brez izvedbe prezra\u010devalnega kanala. V takem primeru se bo v hladnej\u0161ih dneh pod lepenko nabiral kondenz. Posledice so gnitje lesa, zmanj\u0161ana toplotna izolativnost ter mo\u017enost zamakanja v podstre\u0161ne prostore, v poletnih dneh pa bo prihajalo do pregrevanja podstre\u0161nih prostorov<\/p>\n
\nV tem primeru realna toplotna izolativnost stre\u0161ne sestave ni enaka izolativnosti na mestu izolacije. Neizolirani \u0161pirovci predstavljajo toplotni most s pribli\u017eno 4 krat slab\u0161o toplotno izolativnostjo. Temu se uspe\u0161no izognemo z namestitvijo vsaj 10 cm debelega sloja izolacije pod \u0161pirovci.<\/p>\n
\nOb namestitvi elektro in\u0161talacij pride do po\u0161kodb parne zapore oz. parne ovire. Na mestih kjer so preboji, bo prihajalo do prevelikega prehajanja vla\u017enega zraka proti zunanjim slojem. Posledica tega je kondenzacija pod paroprepustno folijo ali pod stre\u0161no kritino. V izogib temu morajo biti vsi vzdol\u017eni spoji, preboji in priklju\u010dki na zidove izvedeni tesno s preklopi in morajo biti zalepljeni.<\/p>\nPriporo\u010dilo<\/h4>\n