Da bo zaščita ostrešja najprimernejša

Pri načrtovanju strehe je pomemben dober načrt, izbira ustrezne kritine, pravilna vgradnja strešne izolacije, pravilna izvedba in nenazadnje primerno vzdrževanje.

Pri izbiri strešne kritine je treba upoštevati predvsem tri dejavnike. Dejavniki so arhitektura objekta, podnebne razmere in ekonomičnost. Najpomembnejša podnebna dejavnika, ki vplivata na ostrešje in tudi na izbiro kritine, sta sila vetra in obtežba snega.
Za izdelavo kritine proizvajalci uporabljajo različne naravne in umetne materiale, med katerimi so najpogostejši:

• žgani izdelki iz gline, to so opečni strešniki
• ne žgani izdelki, kot so betonski strešniki, azbestnocementni izdelki
• naravni kamen
• rastlinski materiali, kot so skodle, deske, slama, trstika itd…
• bitumenski izdelki, kot so strešna lepenka, bitumenski premazi in prevleke, varjeni bitumenski izolacijski trakovi
• pločevine različnih materialov, to so črna, pocinkana, cinkova, bakrena, svinčena pločevina
• steklo, kot je armirano steklo, steklene prizme
• plastične mase v obliki folij

Glede na uporabo različnih materialov ločimo strešne kritine na različne vrste, katerih lastnosti v kombinaciji vplivom dejavnikov arhitekture objekta, podnebnih razmer in ekonomičnosti, ki vplivajo na objekt, odločajo o tem, katera kritina bo za zaščito ostrešja najprimernejša. Dobro izbrana in kakovostna strešna kritina naj bi izpolnjevala naslednje zahteve:

• kakovost in trajnost – kritina mora več desetletij zdržati tudi težje podnebne razmere, ne da bi pri tem spremenila svoje tehnične lastnosti ali videz
• varnost – objekt mora ščititi pred vsemi vremenskimi pojavi, kot so toča, nalivi, močnejši sunki vetra, velike snežne obremenitve itd…
• majhna teža – lažja kritina omogoča izdelavo lažje in tudi cenejše konstrukcije ostrešja
• videz – poleg osnovne, zaščitne funkcije, streha prispeva tudi k zunanjemu videzu objekta, zato je izrednega pomena obstojnost barve, ki z leti ne sme obledeti
• nezahtevno vzdrževanje – le-to prispeva k nizkim stroškom vzdrževanja objekta
• lahka montaža – tudi to je prispevek k nižjim stroškom, ki jih ima investitor z izdelavo objekta in skrajša čas, v katerem je ostrešje zaključeno in objekt pokrit
• okolju prijazna – strešna kritina ne sme vsebovati strupenih snovi; danes so nekateri starejši objekti še vedno prekriti z azbestnimi ploščami, ki so zdravju in okolju škodljive in jih je pri prekrivanju novogradenj in obnovljenih streh z zakonom prepovedano uporabljati
• cenovno ugodna – pri izbiri strehe je potrebno poiskati ustrezno razmerje med ceno in kakovostjo

Betonska kritina:

Beton je eden izmed težjih gradbenih materialov. Teža betonske kritine je primerljiva s težo opečne kritine. Primerna je za pokrivanje streh podobnih naklonov kot pri opečni kritini. Optimalni naklon strehe za pokrivanje z betonsko kritino je od 20 do 45°, najmanjši možni naklon, pri katerem je uporaba betonske kritine še mogoča, je 17 °, največji možni naklon pa 67 °. V uporabi sta predvsem betonski zareznik in betonski bobrovec.

Opečna kritina:

Je ena starejših in danes najpogosteje uporabljanih kritin za zaščito stanovanjskih objektov. Najpogosteje samostojnih enodružinskih gradenj. Izdelana je iz gline, je kakovostna, obstojna in spada med ekološka gradiva. Primerna je za pokrivanje klasično grajenih objektov in montažnih objektov. Danes so v uporabi predvsem tri vrste opečnih kritin.
Bobrovci imajo kot opečna kritina najdaljšo tradicijo in so primerni predvsem za pokrivanje streh z naklonom med 35 in 40°. Najmanjši strešni naklon, pri katerem je uporaba bobrovcev še primerna, je 33°, največji pa 60°, pri čemer je potrebno dvojno prekrivanje, kar pomeni, da so strešniki druge vrste podloženi s strešniki prve vrste in delno prekriti s strešniki naslednje vrste.
Opečni zarezniki so v sredini prejšnjega stoletja začeli deloma nadomeščati opečno kritino, predvsem zaradi bolj ugodne cene. Kot kritina so razmeroma težki, težji od opečne kritine, kar je treba upoštevati že pri samem načrtovanju strešne konstrukcije. Najmanjši dopustni naklon, pri katerem je uporaba opečnega zareznika še mogoča, je 25°.
Korci so opečni strešniki z žlebasto obliko, pri kateri se žlebina oži v eno stran. Pri polaganju je eden položen z žlebom navzgor in drugi z žlebom navzdol. Najprimernejši so za strehe z naklonom od 25 do 30°, dovoljeni pa med najmanjšim naklonom 18° in največjim 45°. Pri nižjem naklonu se polagajo v malto, pri višjem naklonu strehe pa se pritrdijo na letve s kljukami ali vijaki. Pri nas se najpogosteje uporabljajo na primorskem, kjer zaradi svoje teže dobro kljubujejo vetru in burji, hkrati pa imajo lastnosti, ki se dobro odzivajo tako v mrazu kot v vročini.

Kovinska kritina:

Kovina se kot material za pokrivanje streh uveljavlja v zadnjem obdobju. Kovinska kritina je primerna za strehe vseh naklonov, tako za zelo položne strehe kot na primer pri strehi naklona 8°, tudi za izredno strme strehe, na primer za streho naklona 90°. Prednosti kovinske kritine so majhna teža, elastičnost, visoka stopnja odpornosti na ogenj, kakovostna toplotna in zvočna izolacija, hitra in lahka montaža ter dolga življenjska doba.
Prevladujejo štiri izvedbene kovinske kritine. Izvedbe so strešne plošče iz različnih kovin, kritina iz pocinkane galvanizirane jeklene pločevine, toplotno izolacijske plošče in toplotno izolacijske gradbene plošče.

Vlaknocementne plošče:

So ena izmed najlažjih strešnih kritin iz naravnih materialov. Vlaknocement je z vlakni armiran cement, ki je v nestrjenem stanju praktičen za oblikovanje, v strjenem stanju pa visoko obstojen v vseh vremenskih razmerah. So gospodarna in funkcionalna kritina, ki je namenjena pokrivanju streh na različnih objektih, od industrijskih objektov, gospodarskih poslopij, stanovanjskih zgradb, še posebej priporočljiva pa za sanacijo azbestnih strešnih kritin. Prednosti so zlasti v izredno majhni teži in visoki trdnosti, gospodarnosti, enostavni obdelavi in montaži, paropropustnosti, visoki elastičnosti, negorljivosti ter visoki odpornosti na različne vremenske razmere. Glede na izvedbo sta na voljo dve različici, in sicer ravne vlaknocementne plošče ter valovite vlaknocementne plošče. Poleg klasičnih plošč so na voljo tudi razni dodatni strešni elementi iz vlaknocementa, kot so ločne plošče, slemenjaki, kapne obrobe, čelne obrobe, zidne obrobe, grebeni.

Bitumenska lepenka:

Strešna obloga iz bitumenske lepenke se je v začetkih uporabljala le za pokrivanje streh objektov, ki niso bili namenjeni trajnemu bivanju oziroma so morali biti le-ti v tem primeru opremljeni z dodatnimi toplotno-izolacijskimi sredstvi. Danes je po številnih izboljšavah in dodelavah bitumenska lepenka primerna za pokrivanje vseh vrst streh. Sestavljena je iz plasti bitumna, steklene koprene in keramičnega ali mineralnega agregata. Prednosti te kritine so predvsem v majhni teži, visoki odpornosti proti ognju in vsem ostalim težavnim vremenskim pogojem in dolgi življenjski dobi. Ni je potrebno dodatno vzdrževati. Primerna je za strehe z manjšim nagibom in, tudi za navpične dele streh. Uporablja pa se na strehah z naklonom med 11 in 90°.
Plošče iz umetnih materialov

Uporabljajo se predvsem za pokrivanje teras, nadstreškov, pergol, zimskih vrtov, bazenov, rastlinjakov in podobnih priključkov ter prizidkov stanovanjskemu objektu. Kot materiali za izdelavo plošč za prekrivanje se največkrat uporabljajo akril, PVC, polikarbonat in poliester. Prednosti plošč iz umetnih materialov so v prosojnosti, majhni teži in lahki obdelavi.

Avtor: Romana Fridrih